Ko se ponoči ni mogoče predati nevednosti
Zakaj ne morem spati, čeprav sem izčrpan?
Spanje zahteva, da opustimo nadzor in zaupamo notranjemu okolju. Ponoči se lahko oglasijo izkušnje, ki čez dan niso dobile prostora za mišljenje.
9 min branjaAvtor: mag. Miha Štrukelj, psihoanalitični psihoterapevtNespečnost lahko pomeni dolgotrajno uspavanje, pogosto prebujanje, prezgodnje jutranje prebujanje ali spanec, ki ne osveži. Utrujen človek si želi spati, toda prav trud, da mora zaspati, še poveča budnost. Postelja postane prostor preverjanja in neuspeha.
Na spanje vplivajo telesne bolezni, bolečina, zdravila, kofein, alkohol, ritem dela, svetloba in druge okoliščine. Dolgotrajne težave zato potrebujejo tudi zdravstveno oceno in praktično skrb za spanec. Psihoanalitični pogled doda vprašanje, kaj za posameznika pomeni trenutek, ko se mora umakniti iz zunanjega sveta in prepustiti nezavednemu.
Ponoči se zmanjšajo dejavnosti, s katerimi se čez dan organiziramo. Ni dela, pogovorov in nalog, ki bi držale misli skupaj. Takrat se lahko pojavijo skrb, jeza, žalost ali občutek praznine, za katere čez dan ni bilo prostora.
Kako se lahko kaže
- premlevanje pogovorov in odločitev ob ugašanju luči
- nenadna budnost prav v trenutku, ko bi morali zaspati
- strah pred naslednjo neprespano nočjo
- pogosto prebujanje ob podobnem času
- občutek, da morate ostati pozorni in pripravljeni
- razdražljivost, tesnoba in slabša zbranost podnevi
Poglobljen pogled
Kaj se lahko dogaja pod površjem?
Čez dan zdržimo, ponoči se odpre prostor
Podnevi nas skupaj držijo delo, pogovori in obveznosti. Tudi težke stvari lahko za nekaj ur odložimo. Ko se zvečer svet umiri, se odpre prostor za vse, kar ni bilo predelano: nedokončan pogovor, občutek krivde, žalost ali strah pred jutrišnjim dnem.
Um skuša to urediti s premlevanjem. Vedno znova pregleda isti dogodek ali sestavlja načrt, vendar ne pride do nove misli. Takšno razmišljanje ni počitek, ampak nadaljevanje notranje pripravljenosti.
Spanje zahteva občutek varnosti
Da lahko zaspimo, moramo za nekaj časa opustiti nadzor. Zaupati moramo, da svet obstaja tudi brez naše pozornosti in da bomo še vedno mi, ko se zbudimo. To je lažje, če smo v odnosih izkusili, da je mogoče biti sam in hkrati ostati povezan.
Če je bila tišina nekoč povezana z osamljenostjo, nepredvidljivostjo ali nevarnostjo, je lahko budnost oblika zaščite. Um ostaja na straži tudi tedaj, ko dejanske nevarnosti ni več.
Zakaj se prav v postelji pojavi potreba po nadzoru
Preverjanje sporočil, dela, ure ali telesnih znakov ohranja povezavo z zunanjim svetom. Za nekaj minut odloži trenutek, ko ostanemo sami s seboj. Ker preverjanje kratko pomiri, ga naslednji večer ponovimo, postelja pa vse bolj postaja prostor budnosti.
Tudi čas prebujanja je pomemben. Zgodnje jutro se lahko pojavi kot nova zahteva, občutek neuspeha ali praznina. Zato ne iščemo ene razlage za vse, ampak poslušamo prav vaš večer, noč in jutro.
Kaj se dogaja v psihoanalitični psihoterapiji?
V terapiji opazujemo, kaj se dogaja pred spanjem, v nočnih prebujanjih in ob jutru. Pomembne so tudi sanje, vendar ne kot uganke z vnaprej določenim ključem. Sanje kažejo, kako psiha poskuša oblikovati izkušnjo; tudi odsotnost sanj ali občutek prazne noči sta lahko pomembna.
Redni terapevtski okvir lahko postane zanesljiv prostor, v katerem je mogoče odložiti surovo dnevno izkušnjo in jo skupaj misliti. Ko čustva dobijo mesto podnevi, jim ponoči ni treba ohranjati iste stopnje alarma.
Pri nekaterih se nespečnost pojavi tudi v odnosu do terapije: pred srečanjem, po njem ali ob prekinitvah. Takšne povezave niso dokaz, da je ‘vse psihično’, temveč priložnost razumeti, kako telo in um doživljata bližino, ločitev in negotovost.
Psihoterapija se lahko dopolnjuje z zdravniško obravnavo in vedenjskimi pristopi za nespečnost. Dober psihoanalitični pristop praktičnih ukrepov ne zavrača; poskuša razumeti, zakaj jih je pri določenem človeku težko izvajati ali zakaj sami ne zadoščajo.
Pogosta vprašanja
Na kratko
Ali je nespečnost vedno psihičnega izvora?
Ne. Vzroki so lahko telesni, povezani z zdravili, snovmi, okoljem ali ritmom. Dolgotrajne težave je smiselno obravnavati celostno.
Zakaj bolj ko se trudim zaspati, težje zaspim?
Trud spremeni spanje v nalogo in okrepi opazovanje telesa. Budni del uma poskuša nadzorovati proces, ki zahteva prav začasno opustitev nadzora.
Ali se v terapiji razlagajo sanje?
Da, sanje so lahko dragocen material, vendar nimajo univerzalnega slovarja. Pomen nastaja iz pacientovih asociacij, trenutnega življenja in odnosa v terapiji.
Strokovno ozadje in viri
Besedilo temelji na psihoanalitičnem razumevanju človekovega notranjega sveta in odnosov. Za bralce, ki želijo tudi teoretično ozadje, so tukaj izbrani viri.